Pasiranje rakitovca: Kako pripraviti sok z napravo TRE SPADE Easy Squeezy

2026. 10. 05.

Od kod izvira rakitovec in za kaj se uporablja?

Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je rastlina, ki izvira iz hladnih in zmernih območij Evrazije. V Evropi ga v naravnem okolju najdemo med drugim ob rečnih bregovih in na peščenih območjih, danes pa ga na velikih površinah gojijo tudi v številnih državah.

Oranžne jagode so cenjene zaradi svoje posebne sestave. Plodovi rakitovca se uporabljajo predvsem kot živilo in kot surovina za različne predelane izdelke. Iz njih lahko pripravimo sok, sirup, pire, marmelado in druge sadne izdelke, iz semen in sadne pulpe pa je mogoče pridobivati tudi olje.

Okus je značilno kiselkast in intenziven, zato se sok rakitovca pogosto kombinira s slajšimi sadnimi sokovi.

Zakaj je rakitovec dragocen?

Rakitovec ni le sadež značilnega kiselkastega okusa, temveč vsebuje tudi številna dragocena hranila. Posebej bogat je z vitaminom C, vsebuje pa tudi vitamin E, karotenoide – med drugim betakaroten –, ter polifenole in flavonoide. Celoten sadež je bogat tudi z vlakninami in pektinom, med minerali pa vsebuje kalij, kalcij, magnezij, železo, cink in mangan.
Pri pasiranju del vlaknin in nekaterih v maščobah topnih spojin ostane v sadni pulpi in trdnih delih okoli semen, zato se sestava dobljenega soka razlikuje od sestave celotnega sadeža. Rakitovec je zato zanimiv predvsem kot vir različnih dragocenih hranil in rastlinskih spojin, ne zaradi enega samega »čudežnega učinka«.

Kakšna je letina rakitovca v letu 2026?

Rakitovec se običajno obira od konca avgusta do oktobra, natančen čas pa je v veliki meri odvisen od sorte, rastišča in vremenskih razmer v posameznem letu.

Leto 2026 je bilo tudi po vsej Evropi izjemno sušno. To je pomemben dejavnik tudi pri rakitovcu. Čeprav je rastlina razmeroma odporna proti suši, lahko razpoložljivost vode vpliva na velikost jagod, njihovo sočnost in splošno stanje. Zato so lahko v letu 2026 med posameznimi rastišči in nasadi precejšnje razlike.

Pred predelavo je zato smiselno upoštevati ne le stopnjo zrelosti, temveč tudi velikost in vsebnost soka v jagodah.

S čim običajno pasiramo rakitovec?

Za predelavo večjih količin rakitovca se v industrijskih razmerah uporabljajo različne stiskalnice za sadje, pasirkе ali naprave centrifugnega tipa.

Za manjša gospodarstva ali domačo predelavo pa je lahko vijačni pasiralnik precej preprostejša in bolj praktična rešitev. Z ustreznim sitom lahko sadno pulpo in sok ločimo od lupin, semen in večjih trdnih delcev.

TRE SPADE Easy Squeezy je opremljen s štirimi siti iz nerjavnega jekla z odprtinami 0,5 mm, 0,8 mm, 1,5 mm in 2 mm. Napravo lahko uporabljamo za pripravo sokov in pirejev iz številnih vrst sadja in zelenjave.

Pasiranje rakitovca z napravo TRE SPADE Easy Squeezy

Pri rakitovcu je izbira ustreznega sita odvisna od želene konsistence končnega izdelka in stanja sadežev, ki jih predelujemo.

Sito 0,8 mm – dobra splošna izbira

Če želite pripraviti bolj tekoč, vendar še vedno bogat sok rakitovca, priporočamo, da najprej preizkusite sito 0,8 mm.
To je še posebej dobra izbira, če so jagode dovolj zrele, vendar ne prezrele in dobro oddajajo sok.

Sito 0,5 mm – za gostejši rezultat, podoben pireju

Če želite gostejši rezultat z večjim deležem sadne pulpe, je lahko primernejša izbira sito 0,5 mm.

Eden od naših kupcev je za rakitovec uporabljal izključno sito 0,5 mm. Po njegovih izkušnjah je naprava sadeže predelala v enem prehodu z odličnim rezultatom, drugi prehod pa ni prinesel bistveno večjega izkoristka.

Seme rakitovca je ploščato in podolgovato, približno podobno majhni češpljevi koščici. Zaradi svoje velikosti bi bilo teoretično mogoče uporabiti tudi večja sita, vendar sta glede na želeno konsistenco lahko bolj praktični izbiri 0,5 ali 0,8 mm.

Na kaj moramo biti pri pasiranju rakitovca še posebej pozorni?

Ena od posebnosti rakitovca je, da so jagode lahko zelo sočne. Zlasti pri prezrelih jagodah lahko pričakujemo intenzivnejše škropljenje.
Naprava je opremljena z zaščito pred škropljenjem, ki svojo nalogo opravlja tudi v tem primeru, vendar lahko jagode z veliko soka pod pritiskom polža počijo močneje kot drugo sadje.

Eden od naših kupcev je našel preprosto in učinkovito rešitev: z nekakšnim »predpasnikom« iz debelejše plastične folije je škropljenje usmeril proti zbiralni posodi. Folijo je pritrdil z dvema kratkima koščkoma izolirnega traku in tako zaščitil okolico ter oblačila pred sokom rakitovca.

Pomembno: plastična folija je zgolj individualna dodatna rešitev; poskrbite, da na noben način ne ovira delovanja naprave, vrtečih se delov ali prezračevanja motorja – tudi nekaj tehničnega občutka pride prav.

Priprava: kaj storiti z jagodami pred pasiranjem?

Rakitovec je treba pred predelavo skrbno prebrati. Predvsem odstranite vejice, liste in druge rastlinske nečistoče.
Sama velikost jagod ni težava, vendar je pred predelavo dobro preveriti, kako zrele in sočne so.

Če se v soku, ki izteka iz naprave, občasno pojavi manjši košček sadja, lahko sok pozneje dodatno precedimo. Če želite posebno čist sok, lahko bolj tekočo frakcijo najprej precedite skozi bolj grob in nato skozi bolj fin filter.

Hitri vodnik: katero sito izbrati?

• 0,8 mm: dobro izhodišče za bolj tekoč, vendar še vedno bogat sok rakitovca.
• 0,5 mm: za gostejši rezultat, podoben pireju, z več sadne pulpe.
• 1,5–2 mm: teoretično mogoče zaradi razmeroma velike velikosti semen, vendar so pri rakitovcu običajno bolj praktična fina sita.
• Drugi prehod: ni nujno potreben; praktične izkušnje kažejo, da lahko en prehod skozi sito 0,5 mm že zagotovi zelo dober rezultat.
• Zelo zrele, zelo sočne jagode: pričakujte močnejše škropljenje.

Kako shranjevati sok rakitovca?

Sveže pasiran sok rakitovca sam po sebi ni primeren za dolgotrajno shranjevanje pri sobni temperaturi. Če ga želite shraniti za pozneje, je potrebna ustrezna metoda konzerviranja.

Pasterizacija

Ena od tradicionalnih metod je toplotna obdelava oziroma pasterizacija. Sok, napolnjen v ustrezno pripravljene in čiste steklenice ali kozarce, lahko konzerviramo s toplotno obdelavo.
Natančno temperaturo in čas je treba vedno določiti glede na uporabljeni recept, postopek in embalažo. Pri konzerviranju sta poleg okusa in ohranjanja hranil pomembna tudi varnost hrane.

Zamrzovanje

Za domačo uporabo je lahko zamrzovanje zelo praktična rešitev. Sok lahko zamrznete tudi v manjših porcijah, tako da vedno odmrznete le toliko, kolikor potrebujete.

Kombiniranje z drugimi sadnimi sokovi

Zaradi intenzivnega, kislega okusa se rakitovec zelo dobro kombinira z drugimi sadnimi sokovi. Na primer jabolčni, hruškov ali pomarančni sok lahko ustvari bolj uravnoteženo in prijetno pijačo.
Priporočamo, da najprej eksperimentirate z manjšimi količinami, saj ima rakitovec zelo izrazit okus: že razmeroma majhna količina lahko opazno spremeni okus sadnega soka.

Na kratko

Pri predelavi rakitovca je najpomembneje, da sito izberemo glede na stanje sadežev in želeno konsistenco končnega izdelka.

Sito 0,8 mm je lahko dobra splošna izbira za bolj tekoč sok, medtem ko je sito 0,5 mm priporočljivo za gostejši rezultat, podoben pireju. Pravilno pripravljene jagode lahko zelo dobro predelamo v enem prehodu.
Pri posebej zrelih in sočnih jagodah pa moramo računati na intenzivnejše škropljenje. Z nekaj priprave in ustreznim delovnim okoljem je to mogoče zlahka obvladati.
Ko je svež sok rakitovca pripravljen, so pasterizacija, zamrzovanje ali kombiniranje z drugimi sadnimi sokovi dobre možnosti, da v pridelku uživamo ne le svežem, temveč tudi pozneje.

Želimo vam uspešno predelavo in uspešno sezono rakitovca!

Ekipa Gammo